Avtor: Saša Slavković
Grajski škrat
Sredi jezera čaroben grad,
v njem prebiva majhen škrat,
ko noč zavese na zemljo spusti,
takrat se iz spanca hitro zbudi,
uživa, skače, si veselo zapoje,
vse kar najde, si vzame za svoje.
Zvezdica
Zvezdica mala,
tam si obstala,
nam svetiš poti,
vse jasne noči,
nebo je prav prazno,
ko tebe tam ni.
Luna
Kako na nebu sveti, kako žari,
ta luna se tiho nam smeji,
obraz zdaj poln, drugič suh,
na njem nič brk, samo en puh,
čuva zvezde kot pastir,
na pašniku tam zgoraj je ljubi mir.
Luna I
Kako na nebu sveti, kako žari,
ta luna se tiho nam smeji,
obraz zdaj poln, drugič suh,
na njem nič brk, samo en puh,
čuva zvezde kot pastirica,
na pašniku tam zgoraj je prava cesarica.
Vetrič
Pihaj, pihaj vetrič mil,
ko si mlad, ko še nisi siv,
uščipni nas za lica,
razkuštraj nam lase,
prinesi v naročje nam želje.
Dežek
Padaj dežek, padaj,
namoči nam zemljo,
da hrane bo zadosti,
da življenje sito bo,
napolni vse potoke,
z vodo vse napij,
če kaj jo še ostane,
svobodno nas polij.
Oblaček
Zajahaj veter oblaček mali,
da otroci bodo v senci spali,
potuj veselo po širnem svetu,
uživaj v svojem dolgem letu,
prileti kaj še naokrog,
nam pokaži nasmejan obraz,
pri nas se ustavi vsaj za kratek čas.
Morje
O morje ljubo, kako dišiš,
kako v soncu ti blestiš,
v valu igra je veselje,
nas obrača, nas počasi melje.
Sonce
Sonce si rumeno,
tako sijoče samo eno,
potrosi žarke, sij toplo,
brez tebe pusto,
sivo je nebo.
Gusar
Po morjih gusar pluje,
rad ladje zasleduje,
na rami papiga ga spremlja,
gleda, kje je otok, kje je zemlja,
sablja v soncu se blešči,
njegova kljuka nikoli ne zarjavi.
Krokodilček
V gozdu tropskem je družina Krokodil,
sorodniki živijo tudi v reki Nil,
mali krokodilček v vodi uživa,
se potaplja, se pred soncem skriva,
starša učita ga loviti in živeti,
da hrano sam si znal bo priskrbeti.
Cirkus
Cirkus prispel je v naše mesto,
se postavil je na travnik tja ob cesto,
šotor poln barv je živih,
vragolij živali vseh iskrivih,
klovn nasmeje občinstvo zbrano,
predstava se začenja, pojdi z mano.
Škržat
Škržat je mali v dan zapel,
za njim še zbor je ves začel,
zvok, kot da žagali bi les,
brez prestanka, nič odmora vmes.
Palček
Palček mali palček,
z roso se umivaš,
po listu dol drčiš,
na drevesih ti se skrivaš,
tam gori sladko zaspiš.
Petelinček
Petelinček, petelinček,
prav lep imaš ti slinček,
vsako jutro, ko zapoješ,
nas takoj zbudiš,
kokoške vedno čuvaš,
jih nazaj domov podiš.
Nilski konjiček
Nilski konjiček v vodi stoji,
prav je pogumen, se nič ne boji,
mati nanj pazi, ga ne spusti iz oči,
dokler ne zraste, da za sebe skrbi,
mala ptica nanj prileti,
tako bosta skupaj za vse večne dni.
Slonček
Slonček mali,
Kam si rilček skril,
Si ga v vodo potopil,
Se odžejal, z njo polil,
Z ušesi mahal,
Se hladil.
Vlakec
Vlakec pisan, kaj za sabo vlečeš,
Ko zahupaš, ko na glas ti rečeš,
Iz kje prihajaš, kam zdaj greš,
Ko nas prevažaš, da (ko) ne gremo peš.
Meglica
Iz oblaka brata se megla je spustila,
na polje meglico sestrico je odložila,
ko oblak se naprej odpravi,
sestrici v naročje spravi,
vse skupaj stran odpelje,
tam drugje mehko postelje.
Sladoled
Kepice iz barv raznih,
rok takrat ni čisto praznih,
sladoleda slastnega veliko vrst,
na koncu obliznemo še prst.
Žoga
Žoga, žogica skakljaj,
sebe nam v naročje daj,
leti, skači, se odbijaj,
naravnost pojdi,
z vetrom ti zavijaj.
Mavrica
Velikan je iz zemlje barve zbral,
mavrico narisal, na nebo jo dal,
so žarki po toboganu se spustili,
lep dan prinesli, ga poklonili.
Pikapolonica
Pikapolonica se odločila je za let,
čeprav je v zraku gost promet,
veselo je na travnik priletela,
čaroben cvet si za pristanek je vzela,
krilca pospravila je pod oklep,
dokler spet se ne odpravi na potep.
Poletje
Poletje na obisk je prišlo,
nad nami je sinje nebo,
sonce igralec je glavni,
vroče zelo je, tako kot v savni,
vročina njegova je žena,
ko v dan se usede, čisto je lena,
žarek je sin, hčerka sopara,
družini poletni resnično ni para.
Gozdiček
Gozdiček mali, jasa je zraven,
stari je hrast še vedno postaven,
jelka privlačna se ziblje v vetru,
bukev na majhnem stoji tistem metru,
mlada drevesca so v vrtcu vesela,
s smreko na čelu so skupaj zapela,
na otočku zelenem je druščina zbrana,
poleti vsa je živahna, pozimi zaspana.
Potoček
Potok potoček,
vodo nam toči,
daj z njo nas osveži,
nam noge namoči,
prelij se čez kamne,
mlinčke poganjaj,
dež vase ujemi,
se ponoči zasanjaj.
Čebelica
Čebelica vesela,
je na travnik poletela,
na cvetu je pristala,
cvetni prah nabrala,
nazaj v panj se je vrnila,
tam je tovor odložila.
Račja družina
Račka, racon,
bil ljubezni je vonj,
on se sukal je okoli,
ona je rekla, naj izvoli,
so male račke se izvalile,
zagagale, na glas se oglasile,
družina račja zdaj družno plava,
leti, veselo krila razmigava.
Pravljična dežela
Kraljična, kraljevič,
ona ne kradljivka, on ne tatič,
sta se skupaj odločila,
da pravljično deželo bosta naredila,
vsem delila bosta srečo,
da vsak lahko bo dal jo v svojo vrečo,
v njej za rast semena, radost, veselje,
za želodec sit, da lahko kaj zmelje.
Žaba
Žaba balon svoj napihuje,
v mlako skoči, v njej se osvežuje,
se na obali sonči, se suši,
tako preživlja poletne, vroče dni.
Češnja
Rdeča češnja, češnjica,
lepa je drevesnica,
vedno v paru sadež,
za želodec slasten,
na majici madež.
Gosenica
Gosenica se prepogiba,
počasi gre, nič ne šiba,
v življenju se ji ne mudi,
krila lepa še dobi,
kot metuljček k soncu poleti.
Gozdna vila
Ko noč se temna v gozd spusti,
takrat se gozdna vila v njem zbudi,
veselo pleše, poje, se vrti,
z dotikom bolne ozdravi,
jo spremlja budno gozdni škrat,
jo čuva, pazi, da ne gre nič spat.
Lunapark
Včeraj tih je travnik bil,
kot bi rad se nekam skril,
danes tam je vse glasno,
ljudi veselih več kot sto,
na vrtiljaku otroci razigrani,
v avtomobilčkih vrtijo se volani,
lunapark se zabavi reče tej,
le uživaj, lepo se imej.
Polžek
Polžek mali, svojo pot namoči, jo poslini,
iz ceste pojdi, tako majhen si tam edini,
pojdi v hiško, skrij se pred vročino,
da sonce ne bo preveč te posušilo,
tam počakaj, da vodo oblaček spije,
da jo vso na zemljo zlije.
Balon
Napiši sporočilo, ga na balon priveži,
v zrak ga spusti, nič obteži,
če nekdo prejme želje te,
naj ga k tebi ponesejo noge.
Rosa
Rosa mala, rosica,
čebelica se v tebi ogleduje,
pridruži se še osica,
si nožice svoje umije,
po listu dol zdrsiš,
padeš na zemljo,
se tam stopiš (vso jo osvežiš).
Kobilica
Kobilica na travniku živi,
med rožicami sladko spi,
ne rabi hiše, zato je nima,
se skrije v zemljo, ko je zima,
rada skače prav visoko,
pride v dlan, če iztegneš roko.
Riba
Riba brez skrbi,
v morju je vse dni,
en dan tam kita sreča,
velikana glava je kar večja,
ga vpraša ali je kaj lačen,
ali želodec ima natlačen,
ta pravi, da tudi če bi bil,
se ne bi z njo mastil.
Koala
Koala, kosmata ta živalca mala,
na vsakem metru bi zaspala,
da na vrh drevesa pride,
naredi se noč, sonce že zaide.
Čas
En dan, da zemlja okoli sebe se zvrti,
en dan, da luna krog okoli nje stori,
eno leto, da zemlja okoli sonca pride,
eno leto, da vsak se letni čas izide.
Počitnice
Počitnice začele so poletje,
sonce povečalo je gretje,
minuta se v uro raztegnila,
ura v kotu se je zataknila,
igra zasedla je igrišče,
vsak si najde, to kar išče.
Konjiček
Konjiček, po svetu se razglej,
svobodno pojdi brez vseh mej,
okoli skači, ovire preskakuj,
za prijatelje nikoli nisi tuj,
zaustavi se, kjer srce ti poželi,
ljubezen najdi za vse večne dni.
Pingvin
Pingvin v fraku,
malo gre pod vodo,
večkrat je na zraku,
korake dela kratke,
s stopali kot lopatke.
Zebra
Zebra brez podkev hodi,
to nogam bosim nič ne škodi,
grivo majhno ima na glavi,
frizura pokonci se postavi,
črno-bela je obleka,
pred dežjem je suha reka.
Osliček
Rigaj, osel mali, ti osliček,
da slišal te bo ptiček,
pristal na tvojem hrbtu,
si z muhami postregel,
tako kot v svojem vrtu.
Kapljica
Oblaček spusti kapljico,
da prileti na zemljico,
namoči rodovitno prst,
da rastlin veliko zraste vrst.
Murnček
Murnček je hrošč vesel,
prišel v dan, glasno zapel,
po zemlji se potikal,
soncu se nastavljal,
dežnim kapljam se izmikal,
ko luna sonce spat odganja,
pod zemljo sladke sanje sanja.
Čoln
Primi vesla, zaveslaj,
odpelji nas v drugi kraj,
pihaj veter, jadra polni,
za nami jadrajo vsi čolni,
v zalivu se z nočjo ustavi,
z jutrom se naprej odpravi.
Kit
Kit največji je na morju,
Da vidimo ga daleč na obzorju,
Med valovi veselo plava,
Iz vode mu štrli velika glava,
Vanj se potopi globoko,
Zamahne z repom,
Da voda šprica kar visoko.
Kiti
Sredi oceana se kitov druščina je zbrala,
prišla je družina s severa, družina z juga,
družina z vzhoda je doma ostala, zato delfina je poslala,
ta jim je sporočil, da poglavar se priti ni odločil,
od tam težko jim je uiti, ker je morje polno mrež, spletenih niti,
vsak dan jih ladje tam lovijo, da tudi ponoči nič ne spijo,
ostali kiti so se odločili, da na pomoč jim je oditi,
ko videli so te ljudi, kako se loviti jim mudi,
so takoj se skupaj zbrali, ladje stran pregnali,
ostalo nekaj je ljudi, ki še vedno tam živi,
naučili so se spoštovati in ljubiti,
se eden od drugega učiti.
