
Tako je, drage dame, na tem svetu smo vse z enakim poslanstvom – da poskrbimo za čarobno prihodnost naslednjih generacij. To magičnost ustvarjajmo od vsega začetka. Tako kot se spočetje otročka prične v intimnem, čutnem in strastnem okolju, naj tudi porod spremljajo podobna topla čustva. V današnjem času smo se odmaknile od svojega notranjega vedenja in občutenja, postale smo negotove in nezaupljive do lastnega telesa. Saj ni čudno, ko nas poplava medijskih kanalov prepričuje v to, kar naj bi bilo prav; kakšna je lepa ženska, kakšna družbeno sprejemljiva mama, kako naj se vedejo vzgojeni otroci in tudi kako najlažje prebroditi porod. Prebroditi je kar primerna beseda, saj porod danes enačimo z negativnimi asociacijami kot so bolečina, trpljenje in mučenje. Toda v nas se skriva izvir moči, pravi pravcati tolmun modrosti, v katerem tiho brbota najlepši porodni načrt. Le prisluhniti moramo. Izklopiti čustva, ki sprejemajo informacije iz okolja. Teh je namreč mnogo in postajajo vse bolj dostopne. Internetni forumi, šole za starše, pogovori z mamicami… Vse prevečkrat so glavna tema postopki, ki nam lahko olajšajo porodno bolečino. In nas tolažijo, da je na koncu tako ali tako vse pozabljeno. In vendar je vsak porod drugačen. Nekateri se res zgodijo, drugi pač trajajo. A odgovor na to, kakšen bo naš porod ni zapisan na internetu. Odgovor na to, kako nam je namenjeno roditi in kako je naše telo sposobno roditi, ne pozna noben učitelj, nobena knjiga in še najmanj spletni komentatorji. Tam lahko izvemo, kakšne možnosti obstajajo. Naš porodni načrt pa se skriva v nas samih.
Vse nosečnice vabim, da prisluhnete svojemu telesu. Zaprite oči in ga vprašajte, kako se počuti. Spremljajte svoje dihanje, to je prvi kazalec, ki se odzove na spremembe v telesu. Ste nemirne, vas je strah, ali ste sproščene in polne pričakovanja? Sezite s rokami pod svoj trebušček, do bokov, občutite svojo medenico. Mar ni veličastna? Medenica je pravi čudež narave. Ženska medenica je narejena po merah našega dojenčka. Ali pa dojenček po njenih. Zrasel bo namreč ravno toliko, da bo lahko spolzel skozi njo. Medenica je tako lepo gibljiva, da se prilagodi dojenčkovi glavici in telesu, ko se ta spušča skoznjo. Je vir življenjske energije, vir spolne energije in vir gibanja v celotnem telesu. Zaupajte ji. In zaupajte vašemu dojenčku, da bo sam našel pot skoznjo. Prehod na svet je namreč tudi za dojenčka velik dogodek. Samostojen prihod na svet pomeni zanj prvo veliko zmago, ki ga bo podzavestno zaznamovala za vse življenje. Ne bojte se roditi po naravni poti. Ljudje smo namreč sesalci. In sesalci imajo že približno 200 milijonov let izkušenj naravnih rojstev. Ne bojte se bolečine. Ta je znak, da se morate v porodu povsem prepustiti svoji intuiciji. Izklopite zunanji svet in dopustite prvinskim možganom, da vodijo celoten proces. Menda se na koncu tega tunela skriva nepopisno lep občutek, prava ekstaza, ki jo sproži dobro premešan cocktail vseh hormonov v telesu.
Irena Pfundner Tkalec,
Plešem zase
Hiša plesa in materinstva
www.plesem-zase.si
Zelo lepo. 😉
Zelo lepo napisano. Vse pohvale. Kot bodoča mamica (7 mesec nosečnosti ;)) se mi zdi, da kaj takšnega nujno potrebujemo.
LP
Katja