Waldorfska pedagogika in novodobni otroci

Približati sem se hotela otroku z besedami,
pa so šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven.
Približati sem se mu hotela s knjigami,
pa sem požela samo zmedene poglede.
Obupana sem se zazrla vase
in zakričala:
»Kako naj se približam temu otroku?«
Tedaj mi je deček zašepetal na uho:
»Pridi, igraj se z mano!«
(Neznan avtor)

 

 

Rudolf Steiner, ustanovitelj waldorfske pedagogike, pravi, da je v kali rastline začetek bodočega življenja. V prenesenem pomenu bi lahko dejali, da sta dom in otroški vrtec vrt, otroci cvetlice, starši in vzgojitelji pa vrtnarji, ki jih negujemo in čuvamo (»Waldorfska šola«, 2011).

Waldorfska pedagogika izhaja iz antropozofije (nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta), duhovne znanosti, katere začetnik je bil Rudolf Steiner. Otroka pojmujemo kot fizično, duševno in duhovno bitje. Želimo, da razvije svoje darove in nagnjenja in kot odrasel človek zaživi svobodno, odgovorno in ustvarjalno življenje (»Mavrica«, 2011).

Temelji se zgradijo v zgodnjem otroštvu, ki so izrednega pomena, saj so podlaga za kasnejše življenje. To obdobje bi moral vsak otrok v polni meri doživeti in ga ne bi smeli siliti v prezgodnje prilagajanje svetu odraslih.

V vrtcih je poudarek na prosti igri, ki je najpomembnejša in temeljna dejavnost predšolskega otroka. Na ta način se povezuje s svetom, pridobiva izkušnje, izraža svoja občutja, razpoloženja, razvija domišljijo, hkrati pa otroka vodi k samoiniciativnemu delovanju, socialnemu vedenju, ga opogumlja in mu dopušča svobodo samostojnega odločanja ter mu s tem krepi samozavest in gradi pozitivno samopodobo. (»Waldorfska šola«, 2011). Okolje je prijetno in toplo, vzdušje umirjeno in prijazno. Značilnost vrtcov je tudi doslednost in odločnost vzgojiteljic ter stalen ritem, dovolj časa za igro. Igrače so narejene iz naravnih materialov in niso dokončno izdelane, kar spodbuja otrokovo domišljijo. Tudi preostala oprema je narejena iz naravnih materialov.

Prostor igralnice poskuša posnemati dom in domačnost dnevnega prostora. Igrače so narejene izključno iz naravnih materialov (les, volna, bombaž, svila, kamen, kovina,…) in so  preprosto, a umetniško oblikovane, oblike so zaobljene, barve umirjene. V prostoru je ves čas prisotna vzgojiteljica, ki vedno opravlja smiselno delo

(npr. pripravlja hrano, pomiva posodo, šiva, plete, ureja cvetje, rezbari,…), obenem pa zavestno spremlja dogajanje v igri otrok. Počne stvari, h katerim se otroci lahko pridružijo (»Waldorfska šola«, 2011).

Rajanje je govorno-glasbeno-gibalna vzgoja, je usmerjena dejavnost, ki jo pripravi in vodi vzgojiteljica sama. Vsebinsko je povezano z dejavnostmi in dogajanji v posameznem letnem času ali s primerno pravljico. Z izbranim besedilom se govor, petje in gibanje povežejo v celoto. Otrokom tako ponudimo možnost celovitega doživljanja jezika na umetniški način. Poleg vzgoje pomeni rajanje tudi doživljanje in spoznavanje dejavnosti ljudi in letnih časov (»Waldorfska šola«, 2011).

Prstne igre vodi vzgojiteljica in jih izvaja s celotno skupino, z manjšo skupino ali samo s posameznim otrokom. Kratki ritmični verzi, ki jih spremljajo gibi s prsti, ustvarijo intimno, zaupanja polno vzdušje, obenem pa razvijajo drobne motorične in jezikovne spretnosti. Razvijajo občutek za ritem, rimo in diferenciacijo govora (»Waldorfska šola«, 2011).

Tudi pravljice, zgodbe in lutkovne igrice so izbrane tako, da ustrezajo razpoloženju letnega časa. Otrokovo pojmovanje oz. doživljanje sveta je drugačno od odraslega, ker je zavest bolj slikovita. Zato pravljice, zgodbe, lutkovne igrice s svojimi slikami posredujejo otroku podobe in doživetja duševno-duhovnih procesov. Vzgojiteljica pravljico pripoveduje najmanj dva tedna, tako da lahko otroci vsebino podoživijo, se z njo povežejo ter si ob ponavljanju krepijo voljo in sposobnost koncentracije (»Waldorfska šola«, 2011).

Waldorfska pedagogika temelji na vodilu, da je vsak otrok edinstveno bitje z duševnimi in moralnimi kvalitetami. Kot takšna se še najbolj prilega potrebam novodobnega otroka, saj mu edinstven program omogoča njegov razvoj v celoti in mu pomaga na poti do uresničitve svojega poslanstva.

Comments are closed.

Pozitivno starševstvo Novodobni otroci Duhovnost & vzgoja Nazaj k naravi

Pozitivno starševstvo

Vzgoja otrok ni enostavna naloga, je pa zagotovo ena najlepših. Zavedati se moramo, da je vsak otrok največji dar, ki nam ga podari narava, starševstvo pa srčna izkušnja, v kateri imamo odrasli nalogo negovati in pomagati. Nov način vzgoje temelji na ljubezni in izhaja iz središča srca, je polno strpnosti, spoštovanja in... Več

Novodobni otroci

Približati sem se hotela otroku z besedami, pa so šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven. Približati sem se mu hotela s knjigami, pa sem požela samo zmedene poglede. Obupana sem se zazrla vase in zakričala: »Kako naj se približam temu otroku?« Tedaj mi je deček zašepetal na uho: »Pridi, igraj se z mano!« (Neznan avtor) Več

Duhovnost & vzgoja

Sodobno življenje je pogosto stresno – napeti smo zaradi dela, odnosov, denarja ali cele vrste drugih zadev. Na srečo nam starodavni budistični nauki lahko pomagajo, da se lažje soočimo s stresom. Spodbudijo nas, da svoje pogosto vse preveč razburljivo in ciljno naravnano življenje izpolnimo z mirom, ljubeznijo... Več

Nazaj k naravi

Zaradi cele gore dejavnosti, glede na naglico in tempo življenja, ki ga živimo, se porajajo vprašanja: Ali lahko v svojem vsakdanu še najdemo eno samo uro tišine? Ali je še kaj prostora za prosti čas, za sprostitev, za sanje, za sanjarjenje? Ali bi sploh še zmogli obsedeti in opazovati cvet, drevo ali žival? Ali smo se sposobni... Več