Vzgoja otrok, lahkotnost in še marsikaj…

Večina staršev se zaveda, da otrokova prihodnost temelji na močnih čustvenih vezeh med njimi (otroci in starši) in na načinu vzgoje. Zagotovo velja, da se starši trudimo po svojih najboljših močeh dati otrokom največ in najboljše. Zato si ustvarimo na podlagi lastnih izkušenj iz otroštva in novo ustvarjenih prioritet vzgojo, po kateri bomo »pripravili« otroka na samostojno življenje. Žal pa smo vse preveč osredotočeni na prihodnost in trenutek, ko se bo otrok osamosvojil in ne na tukaj in sedaj.

V preveliki želji po popolnosti in popravku napak naših staršev in predhodnih generacij pozabljamo na resnične potrebe in želje nas samih in naših otrok. Že tu se izgubimo v množici postavljenih okvirjev, v katere naj bi umestili sebe in svojega otroka. Zapademo v hierarhijo »predalčkanja« in se omejimo že na samem začetku svoje starševske misije… otrokom pa tako rekoč porežemo krila, saj se bojimo, da bi bili preveč prizadeti, če bi pustili prosto pot njihovi unikatnosti.

OPICA IN ZLATA RIBICA…
Pa poglejmo na celotno področje vzgoje otrok malce drugače. Ali ste slišali za tisto zgodbico o opici in zlati ribici? Ko je opica želela rešiti zlato ribico iz akvarija, da se ne bo utopila? In to je tudi storila. V najboljši veri, da ji bo rešila življenje. Vendar, ko jo je vzela iz akvarija, ji je s tem dejansko vzela življenje. Takšni smo tudi mi… ali pa vsaj večina staršev. Na vse pretege se trudimo, da bi zaščitili svoje otroke pred vsem, kar bi jim lahko povzročilo bolečino, poškodbo… na fizični ali čustveni ravni. Reagiramo v trenutku, četudi se pojavi le namig na »nevarnost«. Prepričani smo, da delamo prav in da nam bodo otroci za to nekoč še hvaležni. Vendar, če jim ne dovolimo, da sledijo svoji poti, svojemu srcu, svojim potencialom… svoji duši…. jim tako rekoč naredimo enako kot je opica zlati ribici. Tisto, kar živi v otrocih in bi morali skrbno in z obilo ljubezni zalivati ter negovati, že v samem začetku (ne)vedoč zatremo in pokopljemo. Z namenom, da jim omogočimo srečo, obilje in ljubezen ter zdravje in večni notranji mir.

STARŠI SMO ZGLED OTROKOM!
Da bi lahko izpolnili svoj namen oz. svoje poslanstvo v vlogi starša, ki temelji na brezpogojnosti in ljubezni, se moramo najprej vprašati, kako slediti otroku in mu stati ob strani, da se počuti ljubljenega, varnega, močnega in hkrati svobodnega. Da se počuti sprejetega takšen kot je in vreden vsega spoštovanja. Vprašati se moramo, kako naj delujemo v najvišje dobro otroka. In kako naj delujemo v najvišje dobro nas samih. Kako naj ga poslušamo, da ga zares slišimo in kako naj ga gledamo, da ga zares vidimo.

Četudi je naš namen resnično iskren in izključno dobronameren, saj želimo le najboljše zase in svojega otroka, bomo težko uresničili zgoraj navedeno, v kolikor se ne bomo zavedali naslednjega in dejansko živeli v skladu s tem… Starši smo ZGLED otrokom! Kaj to pomeni v praksi? Da sami moramo živeti srečo, notranji mir, brezpogojno ljubezen. Moramo znati brezpogojno sprejemati in brezpogojno dajati. Moramo znati skrbeti za svoje zdravje in se neskončno ljubiti in spoštovati. Moramo znati spoštovati druge in nikakor ne smemo pozabiti tudi na ostala živa bitja in vse, kar nas obdaja. V naših srcih bi moral biti prostor le za brezpogojno ljubezen. In mi bi se morali zavedati, da smo čista brezpogojna ljubezen.

O vsem tem veliko govorimo… zavedamo se precej manj… težko živimo v skladu s tem. Zakaj? Ker nosimo precej prtljage na svojih plečih, ki je polna krame in prazne šare. Ta nas lahko spremlja iz življenja v življenje. Odvisno od tega, kako ravnamo s to prtljago. Ali jo preprosto odvržemo ali pa jo neprestano nalagamo kot bi imeli neskončno prostora na lastnih plečih. Več kot jo je, težje jo je nositi in prenašati… težje je živeti življenje kot si ga želimo. In če si že sami ne moremo ustvariti življenja kot si ga želimo, nimamo osnove, da bi ga kot takšnega uresničili svojim otrokom.

OTROCI SO BOŽJI DAR…
Prepričana sem, da ste velikokrat pomislili na to, kako zelo vas osrečuje otrok? Že samo, ko ga opazujete v njegovi igrivosti, sproščenosti, kako se smeji, vas osvaja s svojim leskom v očeh, ko vas nenehno obdaja s svojo brezpogojno ljubeznijo in vas objame tako močno, da imate občutek, da vas je objel cel svet. Ali ste kdaj pomislili, kako resnično znate ceniti njegovo lahkotnost in to, da živi v trenutku tukaj in sedaj? Da ne zna nič drugače kot biti iskren in hvaležen že samo zato, ker je, ker ste? Vsak trenutek, ki mu ga posvetite, je neskončno poseben in pomemben v otrokovem življenju. Je neprecenljive vrednosti tako za otroka kot za vse nas, starše.

LAHKOTNOST, IGRIVOST IN SEDANJI TRENUTEK
Pa vendar… ali ste kdaj pomislili na to, da če bi sami zaživeli lahkotneje in se nahajali točno v tistem trenutku, v katerem ste, bi lahko bilo vaše življenje povsem drugačno? Vzemimo primer strahu pred pomanjkanjem denarja. Danes je to precej aktualna tema in vsi starši želimo poskrbeti za materialno varnost svoje družinice. Zavedamo se svoje odgovornosti in smo prepričani, da če bi preprosto zaupali, da smo materialno preskrbljeni, to ne bi bilo odgovorno. Saj bi bilo preveč enostavno za tako »veliko nalogo«, ki jo opravljamo zase in svoje otroke. Ko smo v nenehnem filmu »preganjavice«, se počutimo nekako obteženi… in ta obteženost nam daje lažen občutek prizemljenosti… marsikdo se izrazi, da je na trdnih tleh… da je realen… saj življenje ni pravljica. Morda se vam bo zdelo nekoliko neverjetno, vendar miselnost in odnos, ki ju imamo do lastne odgovornosti v povezavi z denarjem, je temelj za morebitno nastalo težavo, tj. pomanjkanja denarja. Zato je lahko eden od izzivov, ki ga moramo preseči v omenjeni situaciji, ravno lahkotnost. »Eden od« omenjam zato, ker je vsaka zgodba individuum zase in vsak pri sebi mora najti pravi vzrok za nastalo posledico, težavo.

Ne glede na dejanski vzrok v zgodbi posameznika, sem prepričana, da so lahkotnost, igrivost in zmožnost živeti v sedanjem trenutku ključni za srečno otroštvo in življenje nasploh. Takrat smo odprti za ljubezen in s to energijo preprosto živimo. Živimo in jo širimo naprej. Spontano dvigujemo vibracijo energije v okolici in ljudje se dobro počutijo okoli nas. Vse nam gre lažje od rok, v vsakem iščemo dobro in vsepovsod najdemo rešitev. V sebi nosimo neverjetno moč in se zavedamo, da zmoremo preseči vse, karkoli nam pride nasproti. In to z občutkom ljubezni v srcu. V takšnem stanju v naših srcih ni prostora za jezo, užaljenost in sovraštvo, ki nas omejujejo. Imamo moč, ki izvira iz ljubezni… Zato je varno za nas, da smo močni in smo lahko popolnoma brez strahu, da bi svojo moč (nehote) zlorabili.

ODPRTOST IN BREZPOGOJNA LJUBEZEN…
Starši, ki so skrbni do svojega telesa, uma in duha in so odprti za brezpogojno ljubezen, so lahko prepričani, da delujejo v najvišje dobro svojih otrok. Globoko v sebi se sicer zavedajo, da otrok ne bodo mogli zaščititi pred vsako bolečino, stresom ali neprijetno situacijo. Vedo, da bi s tem prikrajšali svojega otroka za izkušnjo, ki jo nujno potrebuje pri svoji osebnostni in duhovni rasti. Razumejo princip življenja in ga kot takšnega brezpogojno sprejemajo. Zavedajo se, da otroci absorbirajo vse, kar starši oddajajo na fizični, čustveni, umski ali energijski ravni. Zavedajo se otrokove senzibilnosti in jo globoko spoštujejo, negujejo. Otroka podpirajo, da svojo senzibilnost vzdržujejo in se hkrati znajo zaščititi. Da znajo ločiti, kaj zaznavajo iz okolice in kaj izvira iz njih samih. Da znajo izraziti sočutje, hkrati pa ne prevzemati odgovornosti za tiste in tisto, kar ni njihovo. Senzibilnost je dar, ki ga prejmemo že ob rojstvu. S tem darom moramo znati živeti, z njim skrbno ravnati in ga negovati. Ta dar nam omogoča, da živimo v skladu s sabo, s svojim srcem in sledimo svojem poslanstvu. Vodi nas k zavedanju, da smo delček celote in nam omogoča delovati skladno z njo.

MOČNE ČUSTVENE VEZI… ODVISNOST ALI ZDRAV ODNOS?
Pri starših mnogokrat opažam strah pred močnimi čustvenimi vezmi. Avtorica Margot Sunderland v svojem delu Znanost o vzgoji pravi, da potrebo pred čustvenimi vezmi napačno razumemo in zamejujemo s preveliko odvisnostjo ali regresivno, infantilno potrebo… kar je popolnoma zmotno. Pravi, da je življenjsko pomemben sistem v možganih, ki je ključen za našo sposobnost občutenja ljubezni in topline do drugih t.i. sistem za ljubezen, pomoč in sočutje. Ta je eden izmed sedmih gensko prirojenih čustvenih sistemov v spodnjih možganih. Potrebo po navezanosti lahko poskušamo zanikati, vendar nas prej ko slej prevzame občutek praznine, občutek, da nam v življenju manjka nekaj pomembnega, obup ali celo depresija. Pa vendar nekateri ljudje poskušajo živeti, kot da v spodnjih možganih ne bi imeli sistema za ljubezen, pomoč in sočutje. Lahko se namesto na ljudi močno navežejo na predmete, na primer na svoj dom ali računalnik. Lahko se zakopljejo v delo in se pehajo za uspehom in denarjem. Vendar pa prej ali slej spoznajo, da jih te prazne alternative ne morejo obvarovati pred silovitim občutkom, da v njihovem življenju manjka smisel. (Sunderland 2010, 190)

Vzgoja je ključna pri vzpostavljanju teh vezi. In upam si trditi, da ljubezni, ljubkovanja, toplih dotikov in besed, objemov, poljubljanja, božanja… ni nikoli preveč. Pomislite na občutke, ko ste zaljubljeni… takrat imate občutek, da ste v sedmih nebesih in vse vam je lepo. Četudi bi najraje bili ves dan v objemu ljubljene osebe, veste, da imate vsakdanje obveznosti, ki vam to onemogočajo. Še tako zoprne dejavnosti vam niso težke. Ker ste napolnjeni s pozitivno energijo, polno topline in ljubezni. Vaši možgani pa prekipevajo od kemičnih procesov, ki vzpodbujajo nastanek pozitivnih hormonov. Kako se pa počutite, ko niste »čustveno potešeni«? Takrat ne letite, temveč se počasi premikate in ste precej nezainteresirani, karkoli se že dogaja okoli vas. Občutek zamorjenosti vam ne da miru in niti za trenutek ne popusti. Učinkovitost pri delu in nasplošno ni ravno najboljša. Tako je tudi pri otrocih. Res je, da zahtevajo obilo pozornosti in tudi prav je, da je tako. Če boste spoštovali in se odzivali na njihove potrebe po fizičnem dotiku in vseh oblikah pozornosti, je to ena največjih investicij v otroka. S tem mu boste omogočili, da se bodo v njegovih možganih vsi sistemi normalno razvijali in da bodo vsi deli možganov usklajeno delovali ter bodo prekipevali od hormonov sreče. Otrok bo imel lep in ljubeč odnos do sebe in ostalih, razvil bo samospoštovanje in samozavest ter se bo lažje soočal s stresom v življenju. Znal bo biti sočuten, ljubeč in znal bo pomagati drugim ljudem. Zavedal se bo lastne vrednosti in znal bo postaviti meje, saj bo spoštoval svoje notranje občutke. Znal se bo postaviti v svojo os in na ta način deloval iz lastne moči in se vedno nahajal v lastni energiji. Četudi ne boste fizično ob njem, bo nosil v sebi občutek, da je ljubljen in varen. Vez med vami in vašim otrokom bo močna, večna in bo temeljila na zdravi komunikaciji in zdravih odnosih.

Pa še nekaj… uživajte maksimalno v vsakem trenutku, ki ga preživite z otrokom. Vsak delček sekunde je unikaten in edinstven… kot tak se ne bo nikoli več ponovil. Ne razmišljajte o prihodnosti niti preteklosti, temveč bodite osredotočeni samo na tisti trenutek, v katerem se nahajate. Nič vem ne bo ušlo in ničesar ne boste zamudili. Otroci še prehitro zrastejo in takrat boste še kako pogrešali njihovo bližino in objem.

Literatura:
Sunderland, M. 2010, Znanost o vzgoji, Didakta, Radovljica 2010, 190

Prispevek napisan za Zasebni vrtec Metulj d.o.o., Podutiška 76, Ljubljana

Comments are closed.

Pozitivno starševstvo Novodobni otroci Duhovnost & vzgoja Nazaj k naravi

Pozitivno starševstvo

Vzgoja otrok ni enostavna naloga, je pa zagotovo ena najlepših. Zavedati se moramo, da je vsak otrok največji dar, ki nam ga podari narava, starševstvo pa srčna izkušnja, v kateri imamo odrasli nalogo negovati in pomagati. Nov način vzgoje temelji na ljubezni in izhaja iz središča srca, je polno strpnosti, spoštovanja in... Več

Novodobni otroci

Približati sem se hotela otroku z besedami, pa so šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven. Približati sem se mu hotela s knjigami, pa sem požela samo zmedene poglede. Obupana sem se zazrla vase in zakričala: »Kako naj se približam temu otroku?« Tedaj mi je deček zašepetal na uho: »Pridi, igraj se z mano!« (Neznan avtor) Več

Duhovnost & vzgoja

Sodobno življenje je pogosto stresno – napeti smo zaradi dela, odnosov, denarja ali cele vrste drugih zadev. Na srečo nam starodavni budistični nauki lahko pomagajo, da se lažje soočimo s stresom. Spodbudijo nas, da svoje pogosto vse preveč razburljivo in ciljno naravnano življenje izpolnimo z mirom, ljubeznijo... Več

Nazaj k naravi

Zaradi cele gore dejavnosti, glede na naglico in tempo življenja, ki ga živimo, se porajajo vprašanja: Ali lahko v svojem vsakdanu še najdemo eno samo uro tišine? Ali je še kaj prostora za prosti čas, za sprostitev, za sanje, za sanjarjenje? Ali bi sploh še zmogli obsedeti in opazovati cvet, drevo ali žival? Ali smo se sposobni... Več