Starši, odpustite staršem!

Zakaj menite, da je dandanes toliko govora in pisanja o odpuščanju? Ali se spomnite, kdaj ste nazadnje komu zares, iskreno in resnično odpustili? Ali se spomnite občutka, ki ste ga doživeli v tistem trenutku? Kako je reagiralo vaše telo? Mišice? Kakšne misli so vas spreletele? Ali ste začutili nov utrip srca? In novo dinamiko, kvaliteto dihanja? Ali vam je bilo toplo? Ali ste bili morda lahotnejši, spontano nasmejani? Ali bi lahko v tistem trenutku poiskali karkoli negativnega v povezavi z odpuščanjem?

Verjamem, da je odgovor na zadnje vprašanje »NE«. In zakaj torej še naprej toliko vztrajamo pri svojem prav, moraliziranju in dokazovanju? Zakaj v imenu pravice, pravičnosti, etike in ne vem še česa, ne »smemo« odpustiti nekomu, ki ni deloval v skladu z našimi prepričanji ali nas je prizadel?

ZAKAJ ODPUŠČAMO?

Odpuščamo predvsem zaradi sebe. Da sebe osvobodimo in se ne zastrupljamo s težkimi energijami jeze, agresije, užaljenosti, ljubosumja itd. Kratkotrajni učinek navedenih destruktivnih energij ni nevaren. Dolgoročen pa lahko povzroči resne posledice, ki se kažejo v prepletenosti čustvenega, mentalnega in duhovnega segmenta z zdravstvenim stanjem ali specifičnimi življenjskimi situacijami.

Pri odpuščanju je dobro vedeti še to… v življenju se vedno, brez izjeme znajdemo v situaciji, ki jo dejansko sami »sprovociramo« oz. hote/nehote, vedoč/ne vedoč privedemo do tega, da se nekaj zgodi. Najbrž že vsi poznamo tisti rek »Kar nosimo v sebi, se odraža navzven«. In kaj je namen vsega tega? Da zmoremo prepoznati klic, ki nam pove, da nekaj moramo spremeniti pri sebi. V kolikor to slišimo in pri sebi prepoznamo ter spremenimo, ne damo okolici več možnosti, da bi nas užalila, razjezila, prizadela itd. Tisti, ki je užalil, bo moral posledice svojih dejanj razreševati sam pri sebi. Zato je nesmiselno, da se ukvarjamo z drugimi, ker svoje delo bo moral opraviti vsak sam.

 STARŠI IN ODPUŠČANJE

Otroci in starši imamo posebno vez. Posebno zgodbo. Intenzivno izmenjavanje čustev. Prepletanje občutkov najgloblje ljubezni kot tudi jeze, agresije. Podrobnejšo vsebino o tem lahko najdete v članku »Kdo sem jaz in kdo je moj otrok«.

Zato je najprej potrebno začeti pri sebi in starših. Ko odpustimo sebi in staršem, takrat se običajno razreši večina naših težav v tistem trenutku, saj smo zadeli v srčiko našega notranjega demona. In še nekaj… ko osvobodimo sebe, smo v veliko pomoč tistemu, s komer je odpuščanje povezano. »Pomagajmo sebi in lahko bomo pomagali tudi drugim!«

KAKO SE ODZOVEJO OTROCI NA NAŠE ODPUŠČANJE

Ne nazadnje in izjemnega pomena je naslednji del. Starši običajno delujemo na način, da bo našim otrokom dano najboljše in da bodo v popolnosti preskrbljeni. V nematerialnem in materialnem smislu. Želimo jim, da so zadovoljni, srečni, polni notranjega miru, igrivi, nasmejani in še in še. Nase mnogokrat pozabimo. Vendar svojemu otroku dejansko največ damo, ko poskrbimo zase na vseh nivojih (fizični, čustveni, mentalni, duševni in duhovni nivo) . »Zadovoljni starši, srečen otrok!«

Primer:

Kadar recimo mati nosi v sebi spomin na neki dogodek iz otroštva, ki je v njej povzročil tesnobo, jezo, žalost, užaljenost, razočaranje…, se običajno zgodi, da njeni starši ta vzorec ponovijo tudi pri svojih vnukih. Lahko je le delček, ki spominja na tisti dogodek in se bo mati počutila kot nekoč v tistem času njenega otroštva. V istem trenutku, ko bo mati začutila stisko, bo enako stisko začutil tudi njen otrok. V kolikor mati odpravi negativni spomin v celoti, ga tudi otrok ne bo zaznal.

Prispevek napisan za Zasebni vrtec Metulj d.o.o., Podutiška 76, Ljubljana

Comments are closed.

Pozitivno starševstvo Novodobni otroci Duhovnost & vzgoja Nazaj k naravi

Pozitivno starševstvo

Vzgoja otrok ni enostavna naloga, je pa zagotovo ena najlepših. Zavedati se moramo, da je vsak otrok največji dar, ki nam ga podari narava, starševstvo pa srčna izkušnja, v kateri imamo odrasli nalogo negovati in pomagati. Nov način vzgoje temelji na ljubezni in izhaja iz središča srca, je polno strpnosti, spoštovanja in... Več

Novodobni otroci

Približati sem se hotela otroku z besedami, pa so šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven. Približati sem se mu hotela s knjigami, pa sem požela samo zmedene poglede. Obupana sem se zazrla vase in zakričala: »Kako naj se približam temu otroku?« Tedaj mi je deček zašepetal na uho: »Pridi, igraj se z mano!« (Neznan avtor) Več

Duhovnost & vzgoja

Sodobno življenje je pogosto stresno – napeti smo zaradi dela, odnosov, denarja ali cele vrste drugih zadev. Na srečo nam starodavni budistični nauki lahko pomagajo, da se lažje soočimo s stresom. Spodbudijo nas, da svoje pogosto vse preveč razburljivo in ciljno naravnano življenje izpolnimo z mirom, ljubeznijo... Več

Nazaj k naravi

Zaradi cele gore dejavnosti, glede na naglico in tempo življenja, ki ga živimo, se porajajo vprašanja: Ali lahko v svojem vsakdanu še najdemo eno samo uro tišine? Ali je še kaj prostora za prosti čas, za sprostitev, za sanje, za sanjarjenje? Ali bi sploh še zmogli obsedeti in opazovati cvet, drevo ali žival? Ali smo se sposobni... Več