Odnos med materjo in hčerjo – kritična mati

Ti nisi dovolj dobra – kritična mati

Avtorici Linda Jarosch in Andrea Larson v svoji knjigi Vidim se v tebi: Odnos med materjo in hčerjo – ključ do osebne moči pišeta, da matere pogosto niti ne slutijo, kako globoko se njihova kritika zasidra v hčerah in kako dolgotrajen je njen vpliv. Materina sodba, da ni dovolj dobra, je za hčer zelo boleča, saj vsaka hči hrepeni po materini podpori in spodbudnih besedah, ki pripomorejo k razvoju samozavesti. Kadar od matere prejema ravno nasprotna sporočila, pa se hči v sebi počuti zapuščeno. Najbolj pa hčer zagotovo prizadene materina kritika njenega telesa in vzbujanje občutka, da takšno kot je, ni primerno. Ta kritika lahko hčer naravnost šokira in v svoji notranji prizadetosti ponavadi niti ne najde odgovora nanjo. Njeno telo je pomemben odraz njene osebnosti in materina kritika jo lahko spravi v obup. Telo je njena najobčutljivejša točka in potrebuje materino odobravanje, drugače se v njem ne bo dobro počutila. Materino kritično ocenjevanje hčerinega telesa lahko dolgoročno zelo negativno vpliva na njeno samozavest.

Kako izgleda kritična mati navzven? Lahko je močna, samozavestna, ambiciozna, glasna, vedno ima prav, vtikuje se v hčerine odnose tako s prijateljicami kot partnerjem, želi imeti vse pod nadzorom itd. Nikoli ji ne zmanjka energije, da ne bi mogla posegati še v hčerino življenje. Kadar je kritična mati uspešna, je za hčero še toliko težje, saj ima občutek, da ne bo nikoli dosegla takšnega uspeha. To kritični materi daje dodatno moč. Zaveda se, da je hči na začetku svoje poslovne poti in da potrebuje poleg talenta še obilo izkušenj, preden se prelevi v samozavestno poslovno žensko. Že na samem začetku njene kariere ji črpa energijo s svojim »kontrolingom«. In dejstvo je, da je to največji pritisk za hčero. Ne glede na to, koliko truda zahteva njena nova poslovna pot, je najtežja naloga tista, ko se mora soočiti s svojo materjo.

Postavljanje meja je ključ osebnostne rasti hčere, katere mati je kritična. Najprej mora znati postaviti meje svoji materi, potem šele vsem ostalim. Ko enkrat »opravi« z materjo, ostali »niso« problem. Žal se velikokrat dogaja takšen scenarij in ne scenarij odnosa hči – mati »pozitivna kritičarka«. V tem primeru je mati ljubeča in razume svojo hči na vsaki prelomnici njenega življenja. Sicer izreče kritiko, vendar na način, ki ne ustvarja dodatne bolečine in ran. Nauči hči, kako se spopadati s kritikami na katerem koli področju v življenju. Preda ji svojo modrost, ki temelji na občutku lastne vrednosti. In njene kritike ne izhajajo iz njenega osebnega interesa. Te kritike izhajajo iz bistva hčerine duše. Kaj to pomeni? To pomeni, da mati ve, kaj si hči resnično želi doseči in jo sprejme takšno kot je. Spoštuje jo na vseh ravneh in prav tako njeno dušno pot. Ve, kaj njeni hčeri njena duša in srce velita. Na ta način jo opogumlja, da vedno sledi sebi in naredi karkoli je potrebno, da bo živela življenje v skladu s sabo, s svojim bistvom.

Takšna mati se zaveda, da je težko venomer slediti svoji hčeri in to tudi prizna. Prizna sebi in prizna njej… prizna kadar koli, kjer koli, komur koli. Zaveda se sebe in svojih vrednot. Zaveda se tudi svojih napak. Zaveda se svoje preteklosti, svoje bolečine, svoje frustracije. Zaveda se svoje veličine in pomembnosti svoje vloge kot mati. Zaveda se svoje vloge učitelja in svetnice.

Mati, ki sebe ne ceni in se ne spoštuje, lahko z namenom, da bi bila videti boljša od drugih, prikazuje ostale v slabši luči. V tem početju lahko postane celo agresivna, če ji ne uspe doseči svojega namena. Ko ga doseže je zelo zadovoljna, vendar na kratko. In to vodi v vnovično (neprestano) iskanje zadoščenja. Ne zaveda se, da instant varianta dobrega občutka ne prinese sreče na dolgi rok… ki traja in ustvarja večni notranji mir. Takšno vedenje ji jemlje obilo energije. Dejanjem, ki so usmerjena izključno v egoistično jemanje, se povrnejo enaka dejanja. In to lahko privede do nenehnega razočarnja in užaljenosti, saj je prepričana, da dela dobro, vrača pa se ji le slabo. Povečajo se frustracija, agresija in sovražna ter maščevalna čustva. Teh čustev se marsikatera mati ne zaveda, še manj pa njihovih posledic. Vsako negativno čustvo je destruktivno za tistega, v katerem se razvijejo in nič manj za njegove najbližje. Lahko sežejo tako daleč, da negativno vplivajo na nadaljnje potomce. Hči takšne matere se pogosto počuti, kot da ne more dihati. Težave ima z dihanjem (nepravilno dihanje), lahko jo stiska v prsih in pogosto lovi zrak. Kontinuirano destruktivno stanje je toksično za celo telo, tako fizično kot psihično in lahko privede do bolezni.

Dejstvo je, da takšna mati, ki sebe ne ceni, to zavračanje projicira na drugih. Lahko bi izbrala drugače, vendar tega ne zna ali pa ne želi sprejeti odgovornosti in narediti spremembo. Hči ni kriva za materino ravnanje, je pa odgovorna za sebe, svoje življenje ter življenja svojih otrok. Ko se odloči, da bo izstopila iz običajnega okvira, v katerega je bila postavljena že kot otrok, spregleda novo resnico o odnosu s svojo materjo. Spregleda jo kot učitelja, četudi ne takšnega, kot bi si želela. Sprejme, da mati drugače ni znala ali pa da se ni želela soočiti sama s sabo in svojo temo ter jo osvetliti. Takšna je bila materina volja. Hči ji lahko oprosti. In se za voljo lastne svobode lahko odloči, da bo ravnala kot je v njeno (hčerino) najvišje dobro in ni v škodo nobenemu drugemu. Prepusti se toku življenja, saj verjame vanj.  Verjame v čarobnost življenja in si ga želi izkusiti v popolnosti. Na takšen odziv hčere mati običajno doživi šok in ponovno frustracijo, jezo, žalost, užaljenost. S časoma se pa začne tudi sama spreminjati, ne da bi se tega zavedala.

Omenjeni avtorici pravita, da ima kritična mati običajno pasivnega partnerja, ki svoje razočaranje v partnerskem odnosu lahko prenese na hči. Tako mu je lažje, kot da bi se soočil z materjo (svojo partnerko). Hči lahko na to odreagira tako, da vse zadržuje v sebi in si dodatno gradi slabo lastno samopodobo. Lahko se pa razburi in na ta način pridobi očitke problematičnega otroka. To partnerja zopet poveže, saj imata skupno temo, kjer ne kritizirata nobenega od njiju, temveč tretjo osebo, to je njuno hči. Problematična hči je nedvomno pogumna oseba, ki si upa izraziti neizrečena razočaranja svoje matere in očeta.

Kadar ima kritična mati več otrok, se običajno vtika tudi v njune odnose. Običajno je enemu bolj naklonjena kot drugemu. To povečuje občutek, da otrok ni dovolj »dober« ali dovolj »primeren«. Nenehno ju primerja in ne upošteva, da sta popolnoma različni osebi, mogoče celo drugačnega spola. Ne zaveda se, da je vsak zase »unikat«, ne glede na to, da živita v enakem okolju, isti družini in imata enaka starša.

Ženska, ki svojemu otroku daje občutek manjvrednosti in ga ne sprejema takšnega kot je in mu s tem ne da pravice, da bi sam sebe spoštoval in se ljubil, vse to odvzema tudi sebi. Sama se počuti enako kot njen otrok. Ne zna sprejemati ne dajati brezpogojne ljubezni. Goreče pa hrepeni po njej. Želi si biti sprejeta takšna kot je. Vendar s svojim obnašanjem se oddaljuje od sebe in svoje resničnosti. Zanika svoje bistvo in svojo dušo. Zanika vse, kar je okoli nje. In to pošilja Vesolju. In Vesolje ji vrača v vse večji meri enake energije kot jih je ona Njemu. Z leti ji je vse težje. In potem pride do trenutka, ko ostane sama in osamljena v svoji bolečini. Občutek slabe vesti in sramu jo ubijata in njen obraz je videti še starejši kot dejansko je. Želi si, da bi storila drugače. Vendar je prepozno. Ker še vedno ne ve ali ni pripravljena na to, da lahko ta trenutek vstopi v svojo temo in si prizna vsa svoja čustva ter jih ozavesti in se osvobodi, se običajno zgodi, da vso prtljago vzame s sabo in jo prenese v svoje novo življenje. Tam se pojavijo novi igralci, vendar lekcija ostane enaka.

Comments are closed.

Pozitivno starševstvo Novodobni otroci Duhovnost & vzgoja Nazaj k naravi

Pozitivno starševstvo

Vzgoja otrok ni enostavna naloga, je pa zagotovo ena najlepših. Zavedati se moramo, da je vsak otrok največji dar, ki nam ga podari narava, starševstvo pa srčna izkušnja, v kateri imamo odrasli nalogo negovati in pomagati. Nov način vzgoje temelji na ljubezni in izhaja iz središča srca, je polno strpnosti, spoštovanja in... Več

Novodobni otroci

Približati sem se hotela otroku z besedami, pa so šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven. Približati sem se mu hotela s knjigami, pa sem požela samo zmedene poglede. Obupana sem se zazrla vase in zakričala: »Kako naj se približam temu otroku?« Tedaj mi je deček zašepetal na uho: »Pridi, igraj se z mano!« (Neznan avtor) Več

Duhovnost & vzgoja

Sodobno življenje je pogosto stresno – napeti smo zaradi dela, odnosov, denarja ali cele vrste drugih zadev. Na srečo nam starodavni budistični nauki lahko pomagajo, da se lažje soočimo s stresom. Spodbudijo nas, da svoje pogosto vse preveč razburljivo in ciljno naravnano življenje izpolnimo z mirom, ljubeznijo... Več

Nazaj k naravi

Zaradi cele gore dejavnosti, glede na naglico in tempo življenja, ki ga živimo, se porajajo vprašanja: Ali lahko v svojem vsakdanu še najdemo eno samo uro tišine? Ali je še kaj prostora za prosti čas, za sprostitev, za sanje, za sanjarjenje? Ali bi sploh še zmogli obsedeti in opazovati cvet, drevo ali žival? Ali smo se sposobni... Več